Že več kot stoletje embriologija ve, da je bil zametek jajčeca, iz katerega smo bili leta kasneje spočeti, prisoten v naši mami že v času, ko se je razvijala v maternici naše babice. Moške spolne celice se v nasprotju z jajčeci ustvarjajo sproti, pa vendar so se tudi zametki spermijev v očetu oblikovali, ko je bil še zarodek v maternici svoje mame.
Ob tem dejstvu je lažje razumeti, da se vplivi življenjskih okoliščin prenašajo na najmanj dve naslednji generaciji. Znanstveni izsledki kažejo, da je genetski material samo osnova; na naš nadaljnji razvoj odločilno vplivajo ostali dejavniki, ki nas definirajo čustveno, psihološko in biološko. Prav tako, kot se prek placente prenašajo hranila, to velja za hormone, ki se v njej sproščajo ob posameznih čustvih. V raziskavi, ki so jo izvedli na 125 nosečnicah, so pri otrocih, ki so bili v času gestacije izpostavljani višjim vrednostim materinega kortizola v plodovnici, opažali kasnejši šibkejši razvoj kognicije.
Poskusimo si zamisliti,
- kako je na našo štiri mesece nosečo mater (in s tem na nas) vplivala novica, da jo mož zapušča zaradi druge ženske;
- kako je na našo babico (in s tem na našo mamo in nas) vplivalo dejstvo, da je biološki oče zanikal očetovstvo in je zato v tistih časih ostala sama s še nerojenim nezakonskim otrokom;
- kako je na nas vplivala mamina izkušnja predhodnih spontanih splavov in njen strah, da bo izgubila tudi nas;
- kako je na nas vplivala mamina žalost, ki je v času naše gestacije utrpela izgubo otroka, ki bi bil naš starejši bratec ali sestrica;
- kakšne posledice nosimo, če je mama razmišljala o splavu ali celo prestala poseg, pa ta ni uspel;
- kako je na našo mamo (in s tem na nas) vplivalo dejstvo, da je v času njene gestacije umrl dedek in je babica ostala brez vira preživetja;
če naštejem le nekaj od primerov travm družinske matrice, s katerimi se pri svojem delu srečujem, in z razrešitvijo katerih so se stiske klientov odločilno zmanjšale ter v nekaterih primerih v celoti prešle.
Zakaj stopiti na pot zdravljenja družinske matrice?
V svojem delu se srečujem z ljudmi vseh spektrov in okolij, od tistih, ki si želijo samo bolj začutiti sebe, do tistih, ki se soočajo s težkimi depresijami, splošnimi občutki nezadovoljstva in ujetosti, s kompulzivnimi in posttravmatskimi stresnimi motnjami in psihosomatskimi boleznimi. Izkušnje mi zatrjujejo, da mnogo teh težav izvira iz družinske matrice; iz izkušenj naših staršev, starih staršev in prastaršev. Še več kot to – vedno znova se mi potrjuje dejstvo, da je travma dedna. Da ostaja zapisana v matrici družine, vse dokler je ne razrešimo. Tudi če babice ali dedka nismo nikoli poznali, tudi če ju niso poznali naši starši, tudi če se o izkušnji ni nikoli govorilo. Ni težko razumeti, da nenaslovljene bolečine in travme, ki so jih starši utrpeli v svoji primarni družini, oblikujejo tudi našo psiho in psiho naših otrok. Globoko zdravljenje družinske matrice razrešuje podedovane, v podzavest zapisane vzorce, travme in programe, ki se na edinstven način odražajo v naši psihi in vplivajo na naše odnose, delo in čutenje sebe v svetu.
Pri zdravljenju družinske matrice se razkrije povezanost osebnega in kolektivnega nezavednega. Skozi delo sem se srečala z ničkoliko primeri družin, ki so delovale, kot bi jih obdajal temen, črn oblak. Eden od klientov se je celo izrazil v smislu prekletstva, za katerega čuti, da spremlja vse člane družine. Ko sva se posvetila sporočilom nezavednega, ki so jih podajale njegove sanje, naju je proces peljal do pokojnega dedka. Po intuitivnih uvidih, ki sva jih prejela v okviru individualnih srečanj, se je odločil stvari priti do dna in potrdilo se je, da je bil dedek pripadnik SS in tako odgovoren za smrt več stotih, če ne več tisočih ljudi. S tem spoznanjem sva lahko stopila na pot zavestnega soočanja z bremenom, ki ga je nosil, in končne razrešitve, po kateri je nov človek.
Na tej točki moram opozoriti na pomen predanosti notranjemu delu; vedimo, da se stvari, ki so bile del nas 20, 30 ali celo 40 let, ne morejo razrešiti čez noč, in to tudi ni njihov namen. Tu in tam se srečam s kom, ki od mene pričakuje čudežno in hipno razrešitev vseh njegovih težav, kar v prvi vrsti pomeni, da še ni pripravljen prevzeti odgovornosti zase in uvideti, da so izzivi, s katerimi se sooča, v resnici do popolnosti oblikovan poligon, to, kar čuti kot ovire na svoji poti, pa v resnici bogastvo, ki ga vodi do najboljše različice sebe. Če bi imela moč, da v trenutku izničim njegove težave, bi to predstavljalo grob poseg v življenjska učenja in rast posameznika, v od življenja za dušo do popolnosti oblikovane okoliščine njegove poti. Veseli me, da večinoma delam s posamezniki, ki se z vsem srcem posvetijo procesu, prevzamejo odgovornost zase in se zavedajo pomena vsakega koraka na poti. Za vse iz druge skupine lahko povem, da so danes popolnoma prerojeni ljudje.
Vsak od nas nosi neko zgodbo. Vendar je čudovita novica to, da imamo čisto zares možnost, moč in orodja za to, da te bolečine ozdravimo. Kolikor hudo se zgoraj napisano morda sliši, je neopisljivo navdihujoče dejstvo, da že s tem, ko ozavestimo vzrok težave, poženemo v tek njeno razrešitev. Čudovita novica je, da v resnici nismo na milost in nemilost predani rokam usode, da v resnici nismo samo pasiven produkt izkušenj svojih staršev in starih staršev. Da imamo možnost sodelovati s svojim nezavednim, osvoboditi svojega notranjega otroka in ozdraviti matrico družine. Z ozaveščanjem aspektov, ki na prvi pogled delujejo kot duhovi preteklosti, ti postanejo del zgodovine in, dolgoročno gledano, darovi naše poti. Na voljo nam je vse, kar rabimo za to, da postanemo avtor zgodbe svojega življenja.
Po prepričanju nekaterih izvirnih plemen Amerike z vsem, kar ozdravimo, vplivamo na sedem generacij pred nami in sedem generacij za nami. Ko stopimo na čelo svoje linije prednikov, se energija, ki so jo utelešali, zdaj izraža skozi nas in vse družinske člane naše generacije. Z vsako transformacijo, ki jo ustvarimo v sebi, se transformira energija celotne linije prednikov, saj vse poteka skozi nas kot nas same. Zato imamo moč ozdraviti stare rane celotne linije, odpustiti nekdanjim sovražnikom, premakniti omejujoče vzorce prepričanja, se osvoboditi bolečine, ki je prednike stoletja držala v ujetništvu.
Taka transformacija je veliko darilo vsem, ki so bili tu pred nami, saj so ob svojem odhodu za seboj pustili nedokončana vprašanja in nerazrešene rane, ki se na nezavednem nivoju prenašajo znotraj družine kot nekoč nezavedno podpisan dogovor – nosimo jih tudi zanje, vse dokler jih ne razrešimo in se jih osvobodimo – zase, za svoje prednike in svoje potomce.
Globoko zdravljenje družinske matrice® je avtorska metoda, ki vključuje vse darove, znanja in tehnike, osvojene skozi desetletji izobraževanja in terapevtskega dela.
Za podrobno analizo in zdravljenje družinske matrice izpolnite obrazec na tej strani.
Za podrobnejše informacije in dogovor termina smo na voljo
prek sms/klica na 040 236 522.
Toplo dobrodošli.
Najnovejše raziskave epigenetike dokazujejo, da redna praksa tehnik, kot so meditacija, čuječnost in vizualizacija, močno blaži vplive osebnih in tudi medgeneracijskih travm, saj naše notranje slike, misli in občutja spreminjajo način, na katerega se izražajo naši geni.
Prvih devet mesecev v maternici definira osnovo otrokove osebnosti, značaja in uma, naslednjih devet mesecev, ki jih preživi izven maternice, pa odločilno vpliva na njegov občutek varnosti, sprejetosti, ljubezni, preskrbljenosti in celo lastne vrednosti, ki ga bo spremljal vse življenje. Seveda je to obdobje v celoti odvisno od njegovega stika z mamo. Njeno psihološko stanje vpliva na prve zapise o lastni vrednosti ter občutek, koliko si zaslužimo biti ljubljeni. Povezovanje skozi dotik, toplino, fizično bližino, so ključni za razvoj zaupanja v življenje.
Če se mama sooča s čustveno ali duševno stisko, če nosi podedovano travmo ali ima nerazrešen odnos s svojo mamo, se bo to zrcalilo na vezi, ki jo ustvarja z otrokom. Zelo rušilno na malčka deluje tudi daljša fizična ločenost, saj v takem primeru ne samo pogreša njen vonj, glas in okus, temveč doživlja čisto prave odtegnitvene sindrome in eksistencialni strah.
Do poškodbe vezi med materjo in otrokom lahko pride veliko pred našim spočetjem. Marsikatera podedovana travma je pomaknjena tako globoko v nezavedno, da razlog za simptome, s katerimi se soočamo, ostaja skrit očem. V našem telesu je zapisan kot somatski spomin, ki se aktivira ob dogodkih, ki prebudijo jedrne občutke zavrnitve, neljubljenosti, nezaželenosti ali zapuščenosti. V takih primerih nas preplavijo čustva, ki jih ne znamo pripisati drugam kot sebi, zato mislimo, da je »nekaj narobe z nami«. Veliko ljudi se trudi vzpostaviti občutek varnosti prek pretiranih poskusov nadzora ljudi in okoliščin, drugi pa se vdajo občutku, da v resnici niso vredni ljubezni, naklonjenosti, celo življenja.
Programi ali prepričanja, ki nas nezavedno obvladujejo, so konkretna ilustracija v nezavedno potisnjene travme, ki se reaktivira ob vsaki situaciji, ki v nas izzove podobne občutke. Vse dokler ne ozdravimo te travme, vplivajo na naše delovanje v svetu, na naše odnose in čutenje sebe v okviru družine, službe, partnerstva. Če imamo v sebi globoko zakopano prepričanje, da v resnici nismo in ne moremo biti ljubljeni, da v resnici ni nikomur mar, da ta svet ni varen, bomo celo ustvarjali situacije, ki nam bodo to potrjevale. Ne le, da ustvarjamo situacije, skladne z našimi nezavednimi programi; če bomo zavestno in zares iskreno pristopili k ozaveščanju programov, ki nam vladajo iz nezavednega, bomo spoznali, da tudi na soljudi projiciramo vloge, ki so v matrici družine ostale nerazrešene. Dokler del nas nezavedno močno verjame v to, da bomo vedno ostali sami, bomo ljudi dobesedno odrivali od sebe, saj druge realnosti ne poznamo. Vsak, ki se je kdaj srečal z načeli manifestacije svojega življenja, ve, da je osnovni gradnik manifestiranja svoje realnosti čutenje. Da če nekaj želimo, rabimo čutiti, kot da to že je, v svojem bitju vzpostaviti občutke, kakršne bi imeli, ko bi to že bila naša resničnost. Žal velja tudi obratno: vse dokler v nas prebiva nezaveden strah, da se bo nekaj zgodilo, tako dolgo bomo to tudi ustvarjali. Travme, ki so jih doživljali naši stari starši, ki so jih nosili in doživljali naši starši, so del naše psihe. Če v nas ostajajo nerazrešene, jih bomo poustvarjali tako dolgo, dokler jih ne ozavestimo in ozdravimo. Pri tem je največja in najučinkovitejša življenjska šola ta, ki nam jo nudijo partnerski odnosi.
Naj podam primer travme, ki je odzvanjala v treh generacijah.
Babica je bila kot čisto majhna deklica poslana od doma za deklo. Bila je otrok vojne, odraščala je brez topline, ljubezni in varnosti. Razvila je močan program, da je za vse sama, in ta jo je spremljal vse do njene smrti. Program, da se v resnici ne more na nikogar zanesti, da ni nikomur zares mar, da je svet hladen. Kot mlada ženska je spoznala moškega, v katerega se je iskreno zaljubila. Obiskoval jo je v njeni sobici, verjela je, da živita ljubezen; skrbela je zanj, mu kuhala in prala, se mu popolnoma predala. Zgodilo se je, da je zanosila, na kar sta se njegova mama in sestra odzvali z zahtevo, da jo zapusti. Za njihovo družino je bila prerevna in zato sramotna. Zahteva, da prizna nezakonskega otroka, je prišla pred sodišče, kjer se je dedek zagovarjal z besedami, da ni bil edini, ki jo je obiskoval, da je bil to njen vir dohodka, in da otrok ni njegov. Po odredbi sodnice, da mora prispevati preživnino, je babica vztrajala, da od njega noče ničesar.
Samo poskušamo si lahko predstavljati strto srce, grozo in sramoto mlade, revne ženske v časih, ko je bil nezakonski otrok nekaj nezaslišanega. O dedku babica ni nikoli govorila, vnukinja je njegovo ime izvedela nekaj let po tem, ko je bil že pokojni.
Mama, babičina nezakonska hči, se je rodila v tišini. Leta kasneje je kot odrasla ženska skozi vodene procese prebudila spomin na obdobje v zibki. Babica je morala hoditi v službo, zato so mamo, dojenčico, čuvali drugi. Nekako je vedela, da ne sme jokati, da ne bi bila v breme. Izkušnjo prisilne tišine je podoživela, ko je sama rojevala in ji je porodničarka dejala, naj vendar ne kriči, da ne bo prestrašila drugih porodnic. Tudi v primerih konfliktov je bil v družini prisoten mučen običaj tišine. Babica in krušni dedek po več tednov nista govorila, nujne stvari sta se dogovorila prek pisanja listkov. V kasnejših letih so se mami pojavile težave s ščitnico, vendar jih je razrešila prav skozi ozaveščanje opisane dinamike tišine in nikoli ni rabila zdravil.
V analizah družinske matrice se je jasno pokazalo, da je bil biološki dedek izločeni član družinske matrice. Neravnovesje se je pokazalo z identično sliko z mamino polsestro (izločena članica družine) in nato z vnukinjo, ki je bila tudi sama potisnjena v to vlogo oz. jo je nezavedno igrala sama.
V skladu s travmo mame je odraščala z globokim občutkom, da »je v resnici ne bi smelo biti«. Skozi potrpežljivo notranje delo je ozavestila nezavedni program samouničenja, ki se je ob travmatičnem dogodku zapisal v mamo in z vnukinjo ponovil v manj travmatični obliki – mama je bila pred zanositvijo na tem, da zapusti očeta, zato se je ob novici, da pričakuje otroka, odzvala odklonilno in je razmišljala o splavu. V nesrečnem zakonu očetom je ostala zaradi nosečnosti, kar je v vnukinjo zapisalo tudi globoke občutke krivde.
Vnukinja se je vse življenje borila z depresijami in samomorilnimi mislimi. Ko je ozavestila v družinski matrici prisotne travme ter se odvezala od babice, mame in biološkega dedka, je zaživela novo življenje.
Seveda ni šlo za proces, ki se zgodi čez noč. Neželene programe je treba prepisati s pozitivnimi, kar velja tudi za načine čustvovanja in odnosa do sebe in življenja.
Danes je tudi sama mamica in hvaležna je, da se je travma zaključila in razrešila z njo.
Učitelj, kako naj bi se vedli do drugih?
Ramana Maharshi: Ne obstajajo »drugi«.
Zgodba treh generacij ilustrira trditev, da nerazrešene travme ostajajo v matrici družine in se v različnih oblikah javljajo tako dolgo, dokler jih ne ozdravimo.
Na tem mestu naj zapišem bralcu morda kontroverzno trditev, ki pa se skozi več kot dvajsetletne izkušnje potrjujejo vedno znova: kaže, da se ne samo travme temveč tudi t.i. grehi naših prednikov prenašajo na naslednje generacije.
Nič kolikokrat sem se srečala s primeri, v katerih je naslednja generacija nosila breme ali plačevala neporavnan dolg prednikov, kot so goljufije, vojni zločini, razdedinjenje, izločitev družinskega člana, če poimenujem le nekatere.
Bert Hellinger, utemeljitelj metode Postavitev družine, je trdil, da delimo zavest prednikov, in da travme, kot so smrt, zapuščenost, zločin ali samomor pustijo močan odtis na generacije, ki sledijo. Primere »plačevanja za zločine prednikov« je razlagal kot nezavedno lojalnost članom družine.
Sama bi jo interpretirala drugače. Prepričana sem, da matrica družine funkcionira kot enoten organizem; če je del nje nezdrav ali negiran, bo vsa celota stremela k povrnitvi v ravnovesje, in bo to počela tako dolgo, kot je potrebno.
Kot bi lahko rekli, da družinsko okolje predstavlja poligon za življenje, menim, da predstavlja tudi osnovo spoznanja, da v resnici nihče ni zares ločen od ostalih, nihče nepovezan z drugim. Vsak posameznik bo na svoji poti rasti prej ali slej spoznal, da je sreča ali nesreča drugega tudi njegova lastna.
Globoko zdravljenje družinske matrice® je avtorska metoda, ki vključuje vse darove, znanja in tehnike, osvojene skozi desetletji izobraževanja in terapevtskega dela.
Za podrobno analizo in zdravljenje družinske matrice izpolnite obrazec na tej strani.
Za podrobnejše informacije smo na voljo prek sms/klica na 040 236 522.
Toplo dobrodošli.
Za globoko zdravljenje družinske matrice izpolni spodnjo preglednico. Za prvi korak z Annikine strani; diagnostiko in zdravljenje, dopusti cca. 10 dni. Ko opravi vso potrebno analizo, diagnostiko in uvodno zdravljenje družinske matrice, se dogovorimo za termin individualnega srečanja (ali, če srečanje ni možno, telefonskega pogovora), v katerem te vodi skozi ozaveščanje v matrici prisotnih programov in zdravljenje ter svetuje glede usmeritev za naprej. Energijska izmenjava vključuje analizo, zdravljenje, povratno informacijo, eno individualno srečanje v živo (ali, če srečanje ni možno, telefonski pogovor) ter usmeritev. Izmenjava za celoten opisan sklop je 330 eur. Podatke za nakazilo prejmeš PO zaključku celotnega sklopa.
Tvoje zaupanje nam je sveto. Vsi podatki ostanejo zasebni, služijo zgolj v namen diagnostike in zdravljenja družinske matrice in jih ne delimo z nikomer.
Če ti kateri od podatkov ni poznan, v tisto okence vpiši “Ne vem”. V okence Posebnosti vpiši poznane specifike, kot so bolezen, smrt, zloraba, travme, ločitev, odvisnost, splav, posvojitev, smrt brata/sestre, odtujenost od družine ipd.